Ljubezen

28 11 2018

Tvoja naloga ni v tem, da iščeš ljubezen, ampak le, da iščeš in najdeš vse prepreke v sebi, ki si jih zgradil zoper njo.

Rumi

Poleg pesmic, katerih ni malo in so celo neke vrste časovnica mojega “preporoda”, sem skozi leta pisal tudi dnevnik, v intervalih, skoraj ali vsak dan ali pa le tedensko in več tedensko. Pravzaprav mi je bil do prvega pravega – edini terapevt in mi je skozi huda obdobja ali ob hudih trenutkih, nadomeščal prijatelje, starše in moji hčerki, brata ter seveda njeno tišino. Bil je (in je še) moj vestni kronologist, moj odsev skozi čustveni in zrelostni preporod. Danes opažam, skozi te meni dane moje zapisane besede, kaj sploh odražajo…odražajo moja počutja, odzive….navdihe na utrinke sreče in radosti, žalosti in jeze, na utrinke posledic post-travmatskega stresa…in odražajo misli ter občutke ob izgubi, razumevanju ljubezni, ob zavrnitvi, ignoranci, ob spoznanjih resnic.
Ob tem pa v zadnjih parih letih, sploh pa dobrem zadnjem čutim, kako se počasi, a suvereno, svet okoli mene spreminja.

Vsakič, ko se ljudem okoli mene nasmehne sreča, me prevzame toplina, katere dolgo nisem občutil.
Vsakič, ko jo občutim, bi najraje vsem kretenom, kot sem bil jaz leta nazaj in ostalim nezrelim očetom svojih sinov in hčera, takisto mamicam in mamam, naivnim ljubimcem in drugim podobnim obelodanil na ves glas:

Ljubezen hočeš?

Ljubi in boš ljubljen.

Ne išči je, ne zahtevaj je, ne pogojuj in izsiljuj je.

Bodi, čuti in – ko si – to dajaj.

Hoteti (ali želeti) od nekoga ljubezen je slišati posesivno, ukazovalno, narcistično egoistično. Taki ljudje v prvi vrsti iščejo nekaj, kar niti sami ne vedo. Iščejo nadomestilo za njim neopisljivo praznino v njih samih. Taki ljudje so, žal, ranjeni in kot taki nezmožni pričetka naravne, zrele veze. A zakaj? Ker ne poznajo koncepta prave ljubezni – prava ljubezen temelji na medsebojnem spoštovanju, kar terja iskrenost in spoštljiv odnos v vseh situacijah. Prava ljubezen torej sloni na osnovnih temeljih brez pogojne ljubezni. Ko je pred nami človek, katerega smo spoznali kot nekoga, ki velikokrat prdne v družbi, je to nekaj, kar bomo sprejeli kot del njega. Pomeni, da ko smo s to osebo in prdne, se na to ne oziramo, kajti to ni naše. Naš je le odnos. In to, ta naš odnos do prdljivca je esenca brezpogojnosti: Ja, vem, da on(a) prdi v družbi. In vem, da to nekatere moti. Tudi to je on(a). Vem od dneva 1 – in je del nje(ga). Ker on(a) je meni všeč kot celostno bitje in vse, kar si želim v osnovi od ljudi, katerim zaupam je….da me sprejmejo, kot jaz njih: V celoti.

Sicer…mar bomo ljubili le določene dele človeka z le delom sebe in se ob tem nadejali na koncu…celote? A res? Mar to hočemo, ko hočemo ljubezen? Ne vem, no. A…ko so sanjali o tem, so pisali le grozljivk: Frankenstein je eno tako “izrodil”…pa je bilo potem….vse narobe ;)

Ne gre ljubiti ako najprej ne (vz)ljubiš sebe brezpogojno. Pač. Jeba. Ampak se da :)

Kako? Samo en način je, se mi zdi – brezpogojno, brezkompromisno samo-spoznanje, brez fig v žepu, brez “drugi so krivi” faktorjev, akterjev. Ni krivcev. Sem le jaz. In jaz nisem kriv. Jaz sem le človek, ki dela napake, kot vsak drug človek. Sem zgolj človeški kot tak. A zato še ne kot celota. Kajti človeško je ob spoznanju in zavedanju, da smo nekaj naredili ali počeli, delali, povzročali narobe, priznanje tega sebi in vpletenim. Človeško je ob tem nato se opravičiti in sprejeti posledice. Človeško je biti človek:
Človek z integriteto je človek, ki se zaveda sebe, svojih dejanj, njih posledic in za to na vsakem koraku sprejema moralno odgovornost do posledic teh svojih dejanj, pa naj si bodo veselje ali žalost, izrek priznanja, pohvale ali graje. Je človek, ki se drži svojih načel o tem, kaj je ljubezen.

Od tu naprej pa…vem…to ne zmore vsak.

Ko pa uspe…povem vem – to je šele prvi korak. Kar sledi, je pot mnogih korakov, spotikanj, krastic in hrast, zvinov, odrgnin….zatorej pot polna življenja, zgodb in prigod, lekcij, spoznanj in…kondicije. Obrestuje se skoz in vsak dan, v prvem semestru. In drugem, pa tretjem…do zadnjega in traja do konca te šole, ki ji nekateri pravimo življenje.

A veste, ne? Torej: Kar nekaj treninga je potrebno, da večni dojenček s tal se na SVOJE noge postavi. Od tu naprej pa so stopnice, ravnine, blato in led, strmine in tek za avtobusom, plesanje, stanje v vrsti trgovine. Na koncu pa v vrsti na svoj ples do nebes čakaš v krsti. In to, ta konec, itak veš. Torej – vse vmes je tvoje. Življenje. TVOJE življenje.

Tako jaz to vidim.

Aja – vztrajnost, redna predanost: ta, ta je fajn.

Redno.

Perpetum Mobille ljubezni je torej – ljubezen ;)

Začne pa se z opazovanjem svojih občutkov ob opazovanju ljudi…

————————————————————————————————

Cela

Začela sva na dnu
oceana v njenih očeh:
Gledal, utapljal, hlastal
in mahal,
nemo sem kričal
žarel in nabreknil.
Ona pa ob tem je
le narahlo zardela.

Besede njenih nežnih zvokov
skozi zibajoče ustnice
do mojih bokov
mi pošilja:
Poslušam,
Požiram,
Negibno plešem
in ob tem v njo se vdiram.

Vdih…
opazujem rahel dvig -
izdih…
opazujem rahel spust
njenih prsi
in sanjam nežen ples
najinih teles.

Hipnotiziran
ob vsem
ne opazim takoj:
leska,
iskric,
vibracij besed,
drgetanja…
v sekundi takoj.

Le malo za tem
pa opazil sem jih,
opazila sva oba jih takoj,
resnično takoj
sva se začutila.

Oba celovita,
v trenutku in času
odkrila sva drug se drugemu
Cela.

Ja, ja….lepa, ah, ljubeča, polna…žmohta in cukra :)

(Ej, pssst! – “Drugi” vedno so in bodo. Ljudje v naša življenja kar naprej prihajajo in odhajajo. Izkušnje, ki si jih nabiramo skozi življenje ob teh ljudeh, so potemtakem naša hrana, ki hrani našo rast. So naša modrost. So učni pripomočki, ki nam služijo za samo-spoznavanje in samo-refleksijo. A njih namen ni naše učenje. Ne, to je naša naloga. Oni ne vedo, kdaj je čas za lekcijo….Kako le? Oni imajo ja svojo pot! )

  • Share/Bookmark



Pavza

7 03 2018

Kot blog, kdaj sem umrl, sprašujete?
Kot blog, zakaj me bilo ni, ignorirate?
Kot blog, zakaj oživel sem nazaj?

Umrl sem 30.11.2016.
bolezen začne se le malo nazaj, natančno
dne 21.11.2016, ko menjam njen disk
po času in trenju, odmiku od vsega
le skupnemu jointu zvečer pač ne
(verjetno si rekla je nekaj v stilu, namenu:
“bog ne daj, naj si misli, da vsaj tu sem njegova vsa,
ker varnost, saj veste, denar TE neveste…”)
a medtem pa že prav vse
zaklenila že leto nazaj in vsa
gesla spremenila, življenje obrnila
se športu predala, vzela nam avto
si našla je skavta
lagala, jemala, žalila in se mi kdaj tudi smejala
prebral skavtov sem email
vabilo v toplice kot pesem
saj veste, pojdi z’menom f toplice….

Nastal si moj blog le zato
ker tudi jaz sem ga sral.
Umrl zato si na sranju obeh.

Oživel pa te je
zgolj in le ta, ki s teboj
legel je v skupne smrti zaboj.

It’s a new dawn.
It’s a new day.
It’s a new life.
For me.

Sem jo pa imel rad. Naj bo to uvod v preboj iz kroga. Če blog je bil moj način “koupanja” z izgubo in bojem v zakonu, ko sam sem ga nekoč sral, a vseeno iskal modrost v vsaj enem od naju, naredil pa nič. Kakorkoli, če bo kaj sledilo, to ne bo tratenje časa ampak deljenje izkušenj.

Mogoče komu pride prav. :)

  • Share/Bookmark



Prekinitev in rane – Stretch, Jewel, Nina Simone in Chris Isaak

10 11 2009

Recap:

Človek dela nenormalne stvari v nenormalnih situacijah. Začne z idejo. Včasih celo začne z realizacijo te ideje. kot jaz, denimo. In je nastal blog.

Če sem v prvi objavi prevedl par besedil tako, zgolj za ilustracijo ( in še kaj ), sem nadaljeval z zgodbo. Zgodbo o Ljubezni. Zopet preko besedil. In ker v mojem glasbenem svetu prednjači Prince kot de facto ( sem pač ozek ) eden boljših piscev besedil, sem ga uporabil za ilustracijo Ljubezni. Za lirični prikaz ljubezni. Skozi oči moškega.

Kaj pa naprej? Lahko bi sicer nadaljeval v “happily ever after…” pa nisem. Mogoče še bom.

Zaključil bi zgodbo o Nastanku ljubezni z zgodbo o *prekinitvi* odnosa. Skozi različne izvajalce. In besedila. In to pot skozi tako moške kot ženske oči. Ja, besedila, ki nas spremljajo skozi življenje. In izvajalci, pisci, avtorji…

Torej – zaključek ali prekinitev.

————————

In ker sem zaključil prejšnji vnos na blog z namigom Stretch , sedaj začenjam z njimi.

Stretch: Why did you do it? – Single: 1975

YouTube slika preogleda

Stretch – Zakaj si to naredila ?

Razmlišljal sem o tem, kaj si mi storila
Poškodba je hujša, kot boš ti kdajkoli lahko vedela
Zadelo me je kot kladivo v glavo
Zanima me le: Si bila primorana v to ali si ti vodila?

Zakaj si to storila? Zakaj si mi storila to stvar?
Zakaj si to storila? Zakaj si mi storila to stvar?
Edini, ki vemo, kaj se je v resnici zgodilo,
oh, smo On, Ti in Jaz.

Moji prijatelji slišijo, kar jim govorim
Poslušajo in slišijo vsak dan več in več
Ampak jaz vem, da ne bodo nikdar razumeli
Ker to ni bila nobena “nesreča” – to si planirala.

Zakaj si to storila? Zakaj si mi storila to stvar?
Zakaj si to storila? Zakaj si mi storila to stvar?
Edini, ki vemo, kaj se je v resnici zgodilo,
oh, smo On, Ti in Jaz.

en, dva

Razmlišljal sem o tem, kaj si mi storila
Poškodba je hujša, kot boš ti kdajkoli lahko vedela
Zadelo me je kot kladivo v glavo
Zanima me le: Si bila porinjena v to, le sledila ali ti si vodila?

Zakaj si to storila? Zakaj si mi storila to stvar?
Zakaj si to storila? Zakaj si mi storila to stvar?
Edini, ki vemo, kaj se je v resnici zgodilo,
oh, smo On, Ti in Jaz.

————————

Še en moški pogled, besedilo. To pot je avtor in izvajalec vsestranski igralec, pevec in pesnik Chris Isaak. Pesem je iz poslednjega filma velecenjenega in eksentričnega Stanley Kubrick-a z naslovom Eyes Wide Shut ali Široko Zaprte Oči – implicira na odprto/zaprto :-)

Chris Isaak: Baby did a bad, bad thing (Album: Forever Blue)

YouTube slika preogleda

Draga je storila, grdo, grdo stvar

Draga je storila grdo, grdo stvar, Draga je storila grdo, grdo stvar.
Draga je storila grdo, grdo stvar, Draga je storila grdo, grdo stvar.

Ste kdaj ljubili koga tako močno, da se vam je zdelo, da bo vaše malo srce
razklalo na pol?
Se mi je zdelo, da ne.

Se kdaj poskušali z vsem svojim srcem in vso svojo dušo priklicati svojo ljubo nazaj k sebi?
Rad bi upal, da lahko.

Ste kdaj molili z vsem svojim srcem in vso svojo dušo, da bi vsaj gledali, kako odhaja?

Draga je storila grdo, grdo stvar, Draga je storila grdo, grdo stvar.
Draga je storila grdo, grdo stvar. Na jok mi gre, Na jok mi gre.

Ste se kdaj premetavali in premetavali budni v postelji premišljajoč o tistem, ki ga ljubite?
Mislim, da ne.

Ali kdajkoli zaprete oči in razmišljate o objemanju tiste, ki jo sanjate?
No, če vi tako pravite.

Me boli tako zelo, ko ugotovi, kako zelo nizko, nizko, nizko, nizko, nizko
bo šla.

Draga je storila grdo, grdo stvar, Draga je storila grdo, grdo stvar.
Draga je storila grdo, grdo stvar. Na jok mi gre, Na jok mi gre.

Oooh…..Na jok mi gre! Na jok mi gre!
Oooh…..Na jok mi gre! Na jok mi gre!

Draga je storila grdo, grdo stvar, Draga je storila grdo, grdo stvar.

————————

Matr, kaj se sploh lotevam tega? To je 2 mač! Jok! Solze! JEBA in FAK skupi u korak !
ampak – kr sm reku – sm reku (in slej ko prej to vela za use )

————————

Torej – Kako pa to zapojete ženske? Dekleta? Žene? Matere?
Najprej Jewel – ameriška kant-autorica in country pevka ( sam tole definitivno ni country… )

Jewel: Foolish Games (Album: Pieces Of You)

YouTube slika preogleda

Neumne igrice ( Foolish Games )

Slekel si svoj plašč in stal na dežju
Vedno si bil malce nor, kar se tega tiče.
In gledala sem s svojega okna
in vedno se mi je zdelo, da sem tam zunaj in pazim nate.
Ti si vedno ‘ta skrivnostni’ s
temnimi očmi in brezskrbnimi lasmi
Vedno si bil eleganto občutljiv,
a preveč kul, da bi opazili.
Stal si na mojem vhodu, brez besed…
razen, da si nekaj rekel o vremenu.

No, če slučajno ne opaziš,
Če slučajno ne vidiš,
To je moje srce, ki krvavi pred teboj,
To sem jaz, ki klečim pred teboj….

Te neumne igrice me uničujejo
In tvoje nepremišljene besede uničujejo moje srce
Ti uničuješ moje srce.
Vedno izgledaš odlično ob jutrih,
Ko kadiš svoje cigatere in govoriš ob kavi.
Tvoje filozofiranje o umetnosti, Baroku te ganejo.
Ljubil bi Mozarta in govoril o svojih dragih
ko bi nespretno brenkala na svojo kitaro.

Učil bi me o poštenih stvareh,
Drznih stvareh, čistih stvareh.
Stvareh, katere so pomembne za pošten dolar.
Zato sem skrila svoje blatne roke na hrbet
Nekje na poti sem očitno zašla s tvoje poti.

No, oprosti mi, ampak očitno sem te zamenjala z nekom drugim
z nekom, ki mu je mar,
nekom, ki je bolj kot jaz.

Slekel si svoj plašč,
stal na dežju
Vedno si bil malce nor, kar se tega tiče

————————

Starosta pesmi o varanju in zapuščanju je definitvno Nina Simone. Lahko bi izbral katero koli pesem iz njenega opusa….

Nina Simone: Either Way I Loose ( album: Wild Is The Wind )

YouTube slika preogleda

Kakorkoli – jaz izgubim

Če ostanem, vem, da si bom tvojo ljubezen delila in da tega ne bom prenesla. In
če grem, vem, da bova narazen in moje srce bo sigurno počilo. Ali ni vseeno,
kaj izberem? Kakorkoli – jaz izgubim.

Vem, da je moja ljubezen pristna. Umrla bi, če mi boš kadarkoli rekel zbogom.
In vem, da te tudi ona ljubi. Naredila bi enako, kot jaz. Ali ni vseeno,
kaj izberem? Kakorkoli – jaz izgubim. Kakorkoli – jaz izgubim.
Kakorkoli – jaz izgubim.

————————

Jeba – ker nisem pesnik, lahko le posredujem. Sem torej zgolj posrednik.

In tole NI smešno, vem. Itak.

Moram se sestavit. Izčrpa tole prevajanje, če je človek vpleten.
Ampak za zaključek bom naredil eno t. i. vstajenje…pomoje bo šlo. Nekaj v smislu “Pickin’ up the pieces”

Ne vem…..oči mam rdeče pa nism lačn. Sam grem zdej mau vn.

  • Share/Bookmark