Itak ni smešno prevedenih pesmi peti

In tu odraščal sem
Mislim, da sedanji lastnik renoviral je
Nikoli si mislil nisem, da kdaj odšel bom
tu, iz drugega nadstropja težko se izmuzniti je bilo

In tu v šolo hodil sem
čeravno večino časa prebil sem drugje
Kartoteka pravi: dva vloma
A vem da vsaj sem pol ducata zagrešil jih

Hmm…je kaj že prepozno je
naj vrnem se in diplomiram?
Sicer življenje zdaj lepše kot takrat je
takratnega sebe ne spustil bi blizu zdaj

Oo Oo Oo
O, bog, jaz

In vsi spomini, ki ženejo v preteklost me
za vse album fotografij, razprt v dnevni sobi je
Čas prišel, ko s težavo izrečem
Adijo, adijo

In vsi spomini, zaradi katerih grem naprej
Tu fotografija je prijatelja, ki že dolgo iščem ga
Čas prišel, ko s težavo izrečem
Adijo, adijo

Se spomniš stare videoigrice
Zapravil na njej vsak dolar sem
In capsom ni všelč bilo, da tam viseli smo
Pravijo, da nekdo požgal kasneje tisto je

In kako včasih radio poslušali smo
in peli ob vsaki predvajani pesmi
in dejali smo, da nekoč čutili bomo
kako peti bo še za kaj več kot le volan

Moj prvi poljub bil je s Kim
tako sem živčen bil, da skoraj sem falil
zdaj ima že nekaj otrok
in videl nisem je že od bog ve kdaj

Oo Oo Oo
O, bog, jaz

In vsi spomini, ki ženejo v preteklost me
za vse album fotografij, razprt v dnevni sobi je
Čas prišel, ko s težavo izrečem
Adijo, adijo

In vsi spomini, zaradi katerih grem naprej
Tu fotografija je prijatelja, ki že dolgo iščem ga
Čas prišel, ko s težavo izrečem
Adijo, adijo

Pogrešam to mesto
Pogrešam ljudi
Ostane za vedno
Je nenadomestljivo
In zdaj pogrešam to
Saj ne morem verjeti

Težko ostati je
Še težje oditi

Če lahko podoživel tiste čase bi
Vem, da ena stvar nikoli se premenila ne bi

In vsi spomini, ki ženejo v preteklost me
za vse album fotografij, razprt v dnevni sobi je
Čas prišel, ko s težavo izrečem
Adijo, adijo

In vsi spomini, zaradi katerih grem naprej
Tu fotografija je prijatelja, ki že dolgo iščem ga
Čas prišel, ko s težavo izrečem
Adijo, adijo

Rekla sva, da trdno učila bova se
zatorej držala namesto rok sva knjige raje
pločevinke piva prekrila z odejico je
In jaz ne bom tajil, da ni me strah bilo

Je le še ena mnogih zgodb, ujeta v eno mnogih fotografij
in zgleda, kot da oseba druga je živela to življenje mnogo let nazaj

Ko ozrem se nazaj na običajno, običajno življenje moje
vidim veliko čarobnih trenutkov, in pogrešam jih
Ko ozrem se nazaj na običajno, običajno življenje moje
vidim veliko čarobnih trenutkov, in pogrešam jih

In tu vidi se, ko prvič poizkusil sem tisto stvar
Mislim, da sem videti malo zelen
Spominjam se, da bruhal za grmom sem
in potem me noge ubogale niso
in kdo je ta enostavno vodljiv fantič, ki res je malo preč

Bila je ona noč, ko poljubil tisto sem dekle
Ta visoko, tisto naravno lepolaso deklino
Spominjam se, kako smešen ta poljub je bil
je sesti morala na stol, da dosegel sem jo
Okus imej je ta poljub po žganju, katerega pila je
pa tudi po cigaretah, ki mami jih izmaknila je

Je le še ena mnogih zgodb, ujeta v eno mnogih fotografij, ki našel sem